BLOŠKA PLANOTA

Oris bloške planote

Komaj 30 kilometrov južno od Ljubljane se na nekaj več kot 700 metrih nadmorske višine razprostira Bloška planota.

Skledasto ugreznjena med nekoliko višje okoliške hribe je razmetano nagubana z manjšimi griči, ki jih poraščajo smrekovi in borovi gozdički. Slabo propustna dolomitna podlaga omogoča površinski tok številnih potokov in precejšnjo zamočvirjenost terena ob njih. Vse vode Bloške planote pa ob prihodu na apnenčasto podlago izginejo v podzemlje in pridejo na površje šele nekaj kilometrov južneje, na vzhodnem robu Cerkniškega polja.

Bloška planota je z vzhoda najlažje dostopna po dolini Bistrice preko Sodražice, medtem ko nam mogočna Slivnica in kot zacoprano še nekaj drugih bližjih hribov zakrivajo pogled na bližnje Cerkniško jezero in Cerknico, od koder pridemo na Bloško planoto z zahodne smeri.

 Zgodovina bloške planote

Bloke so bile poseljene že zelo zgodaj, kar nam tudi dokazujejo izkopanine iz prazgodovinske dobe. Prvi prebivalci, ki so tam živeli so se imenovali Japoidi. Imeli so svojo naselbino Metulum, sedaj vas Metulje.

Takrat sta čez Bloke vodili dve zelo pomembni rimski cesti. Tem so sledile pozneje še druge tovorne poti v srednjem veku. Zelo znana vas je vas Benete, saj se da tam videti ostanke nekdanjega rimskega oglednega stolpa, ohranjenih pa je nad 600 m rimskega zapornega zidu.

 BLOŠKE SMUČI

O lesenih bloških smučeh je pisal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine kranjske: “ K temu ima kmet v rokah še čvrsto gorjačo; to si nastavi pod pazduho, pa se drži ob nji močno nazaj, da mu je v oporo in krmilo…”
“Noben hrib mu ni prestrm, noben z drevjem tako porasel, da se ne bi mogel na ta način smukati po njem…”

VODNJAKI
Blokam dajejo poseben pečat vodnjaki v vaseh Velike Bloke in Nova vas. Ti nam predstavljajo svojstven vodni sistem in tudi življenje v njih.


             

DOSTOPNOST