Predstavitev
“Če njive ne posejemo s kvalitetnim semenom, bo seme sicer rodilo rastline, vendar samo plevel in ljuljko. Če pa računaš na obilno žetev, moraš njivo zgodaj spomladi zorati, pobranati in jo posejati. Pomembno je, da si navade pridobimo v mladosti, zakaj posoda še dolgo diši po tistem, s čimer jo napolnimo, ko je nova.”
Jan Amos Komensky
“Vse okoli nas se spreminja, prav tako tudi osnovna šola. Uvedba devetletke je bila pri nas skrbno načrtovana in dobro pripravljena. Verjamem v strokovnost, sposobnost, odgovornost in moč mojih sodelavcev, da bodo mogli premagovati vse težave in da bo šolanje vaših otrok vsakodnevno in vedno na novo rojevalo smeh in skrb, pohvale in graje, sonce in oblake na tem čudovitem in po devetih letih končanem potovanju.”
Ravnateljica Milena Mišič
Kaj prinaša devetletno šolanje?
Zakon o osnovni šoli (sprejet leta 1996) prinaša precej sprememb, osrednja novost zakona pa je uvedba devetletne osnovne šole. Devetletka, v katero bodo vstopali otroci s šestim letom starosti in bo trajala do njihovega 15. leta, je postala obvezna v šolskem letu 2003/2004, dvainštirideset osnovnih šol pa je začelo izvajati program devetletne osnovne šole že v šolskem letu 1999/2000.
Spremembe in novosti terjajo veliko znanja, ki ga bodo učitelji lahko pridobili v sistemu stalnega strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Spremembe, ki jih prinaša prenova osnovne šole, bodo korenito posegle v naš vsakdanjik, zato jih je bilo potrebno načrtovati in že pred letom 2003/2004 zagotoviti kadrovske in prostorske možnosti za kakovostno delo v novi devetletki. V tej smeri smo že do tedaj veliko postorili in se niti malo ne bojimo navedenih sprememb in drugačnosti v prihajajoči osnovni šoli.
Nova devetletka med drugim prinaša več sprememb:
- ob učiteljici v 1. razredu enakovredno sodeluje v vzgojno-izobraževalnem delu še vzgojiteljica (v okviru dogovorjenih normativov), učiteljica in vzgojiteljica delo opravljata po načelih timskega dela, skupaj načrtujeta in opredeljujeta, katero področje katera koordinira, interakcija v razredu pa je prepuščena obema;
- ista učiteljica praviloma spremlja učence skozi celotno prvo triado (1., 2. in 3. razred);
- znanje učencev se v celotnem prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ocenjuje opisno;
- v nove učne načrte so vgrajene različne metode in oblike poučevanja, ki bodo naredile pouk bolj raznolik in zanimiv, hkrati pa bodo vključene metode in oblike poučevanj, ki bodo še bolj primerne za mlajše učence;
- učni načrti so pripravljeni tako, da ostaja učiteljem dovolj časa za ponavljanje in utrjevanje snovi, za ustno preverjanje in ocenjevanje znanja;
- torej več časa za pogovore in vzpostavljanje pristnejšega stika med učiteljem in učencem (večja vzgojna vloga učitelja);novost devetletne osnovne šole je ta, da vanjo vstopajo otroci, stari med 5 let in 8 mesecev in 6 let in 8 mesecev.Spoznanja strokovnjakov namreč kažejo, da je za otrokov razvoj pomembno sistematično in strokovno ukvarjanje z njim že v obdobju od tretjega leta starosti;
- dolžina učne ure ne bo predpisana, presoja bo v rokah učiteljice in vzgojiteljice (šolskega zvonca ni);zakon o osnovni šoli daje učencem prvega razreda pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od šole (56. člen Zakona o osnovni šoli in 3. odstavek 80. člena Zakona o varnosti v cestnem prometu);
- učenci imajo možnost shranjevanja večine šolskih potrebščin v šoli;upoštevale se bodo morebitne potrebe otrok po počitku (ležalniki za počitek v ločenem delu učilnice);učilnice so opremljene tako, da so prilagojene starostni stopnji otrok (kotički v učilnici, ergonomska oblika elementov, zaščita radiatorjev …
Opisno ocenjevanje
Otroci bodo v 1. razredu devetletke opisno ocenjeni. Opisno ocenjevanje se je v slovenskih šolah že precej uveljavilo in je uvedeno v celotno 1. triado šolanja.
Kaj je opisno ocenjevanje?
To je oblika ocenjevanja, pri kateri se otrokovo znanje ali pomanjkljivost opiše z besedami v enem ali več stavkih.
Kaj spremljamo pri otroku?
- vedoželjnost,
- prožnost mišljenja,
- poznavanje in uporabo pojmov,
- spretnost, sposobnost,
- napredek pri delu,
- način dela, pripravo,
- hitrost, delavnost,
- okoliščine, ki ga motivirajo ali demotivirajo,
- stališča do sebe (samozaupanje, samozavedanje, samodisciplina),
- stališča do drugih (poštenost, vedenje, plašnost, brezčutnost, uslužnost, popustljivost, pomoč).
Pozitivne lastnosti opisnega ocenjevanja
- otrok ne tekmuje z drugimi,
- vsak je uspešen vsaj na enem področju,
- vsak napreduje po svojih zmožnostih,
- delo v razredu je bolj sproščeno,
- boljši vpogled v znanje,
- starši ne pritiskajo na otroka, da mora dobiti boljšo oceno,
- prijeten občutek učitelja ob koncu šolskega leta, da otroci niso prizadeti.
Problemi in težave
- skrb za realnost opisne ocene,
- težji opis pri vzgojnih predmetih,
- osveščanje staršev, ki bolj cenijo številčne ocene (zlasti tisti, ki bi radi videli same »petke«),
- pomanjkanje časa za sprotne zapise med poukom (kadar bosta v razredu učiteljica in vzgojiteljica, bo tudi za opisno beleženje več časa, zlasti za načrtno opazovanje otroka).
Zavedati se moramo, da opisno ocenjevaje ne pomeni šole brez ocen. Če si to razlagamo tako, potem se ne opravlja funkcija preverjanja in ne ocenjevanja. Zato se vsi zavedamo, da mora biti opisno ocenjevanje zanesljivo, skrbno pretehtano, da se vsak uspeh dejansko tudi zabeleži. Pri otroku naj bi iskali znanje in ne neznanja.
Če starši redno prihajajo v šolo, potem tudi zapis na koncu šolskega leta ne predstavlja nič obremenilnega. Zavedati se moramo, da je vsak otrok individualen in zato neprimerljiv z drugimi.
»Če presojaš posameznika takšnega, kakršen je, bo tak ostal; če pa ga vidiš takšnega, kakršen naj bi bil, bo tak tudi postal.«
Goethe
